evo me opet!
tokrat na kratko azurno in dolgo sigurno. V skladu s predpisi sem se odlocil afriska porocila ki nastajajo nekako na dva meseca ( zamujam s trojko vem...), v branje ponuditi tudi sirsi javnosti. Danes je to drugi korak in sicer transformacija v ok sg forum, teksta ki je nastal pred 4 oz. 2 mesecema. Torej vsi , ki afriskega se niste povohali, crno na belem a v barvah se trudim opisat kje sem in kaj se dogaja, take your time and read. Africa is the weirdest continent and Uganda, well there are good people here but, man the shit that is going on in this country....jamaawe (oh my god)... naj bo to uvod v tretje porocilo, ki e v nastajanju in bo pri vas konec prihodnjega tedna.No vi mate sreco, vol3 je zraven ... Obljubim....aja naj samo omenim neverjetno zanimiv dogodek izpred 3 dni. Miha(moj sef) dobiva iz Slovenije vsake tolko par Mladin. In tako je prispela tudi majska posiljka. Sedim na terasi, pijem pravo kavico, berem Mladino, obrnem list in..............reportaza o poljih koke spisana s strani Sandija Luznika. Mater sem bil vesel, uh kr solza mi je kanla.... Kakorkoli , zdej ko je Brigita sla sem mal osamljen pa me domotozje daje, priznam. Brez nadaljnega nonsensa :god is great (oh fuck this is getting serious...)
AFRISKO POROCILO VOL1, spisano nekje konec aprila
Evo koncno, bi lahko rekel, a to bi blo po nase...zato, dragi bratje in sestre, vesel sem da imam danes ob polnoci to moznost, da v miru in tisini sedim v recepciji, kjer imamo na novo kupljen in povezan s svetom, racunalnik in pisem te vrstice. Ja, tu sva ze 53.dan in ce bi se mi res mudilo bi napisal, vsak dan je boljs. Ker pa mam cajt in voljo, naj vam povem kaj vec o Ugandi in Edirisi. Prispela sva elegantno z British Airways, ki so na letalu , v slusalkah, postregli z Pablom Francescom in stosi o letalih...Sedis pa ti dajo neka ko stunfe, neka ko zobna pasta in scetka,slusalke, ki jih moras vrnit(seveda)in na naslonjacu mas knof z 9 posnetimi radijskimi programi ali film na tv.No in en kanal je mel Pabla, midva sma mogla takoj ko sva se vsedla vse sprobat in sva ga nasla in se zacela na glas rezat ker je blo res smesno!Ostali del letala je hitro pogruntal da nekaj zamujajo in v parih minutah se je rezal vecinski delez potnikov na Airbusu300neki...Pristali smo ob pol devetih in zame se je zacelo ze v zraku, ko je pod nami svoje care odkrivala in skrivala za oblaki, crna celina. Entebbe je letalisce, ki je znano po dogodku z ugrabljenim letalom , polnim izraelcev in bliskoviti resevalni akciji izraelskih in nemskih specialcev. Idi Amina, ki je igral dvojno igro, so povabli na sestanek, nabulali specialce v uradno predsednisko vozilo in se odpeljali k letalu. palestinci so pricakovali predsednika, dobili pa krogle.Vsi. 30 km je do glavnega mesta Kampale. 2 miljona ljudi, 7 hribov, ajd15 stolpnic in popoln kaos na cesti. Ma morm rect da mi je blo kr vsec. vecja nevsecnost so ljudje. Smo pac beli. In skoz kr neki in clovek se utrudi. Potrebno je dodati, da z Brigito, vse do tega dne ostajava korak pred crnimi brati in jim kadarkoli se le da na tak ali drugacen nacin bele ljudi ali pa vsaj nama podobne, predstavima v novi luci.Recimo, v Kampali sva sla pogledat kraljevo (ni hisa) domovanje in nazaj grede sva se odlocla za pesaka, ker sem imel karto. pot ki sva jo izbrala je sla skozi eno izmed slum podrocij okoli mesta. Vse je drlo na cesto gledat ker mzungu si pa tej upa pes tu nt...No in v tem smislu nadaljujeva. pred parimi dnevi sma sla s kanujem na drug konc jezera v eno osko dolino kjer zivijo pigmejci. in ves folk tam je mal usekan na belce in hocejo sam dnar in mnogi so meli ze probleme in skrijejo ti veslo in...in midva sva sla. Blo je prav smesno, hotli so dnar za nc, sam zato ker so oni tam in mi2 tam. Pol me je pa razpizdlo in sem jim dal lekcijo iz prijateljstva, dala jim nisva nc, fizicnih kontaktov grobe narave ni blo, tk da sma jim se sam pomahala in cao na jezero.Devet ur sva bla na jezeru od tega 7 ur veslala. No v kampali sva ostala par dni nato pa jo mahnila 430km jugozahodno v mesto kabale. Sprejem prisrcen, kr prvi dan sva sla ze na jezero, in jezero je juhuhu. No drugi dan sva sla nazaj v mesto in v nasem mestnem centru, ki je zdaj ze novo odprti hostel, pomagala barvat sobe za hostel. Spet sva bla delezna zacudenih pogledov domacinov ko sv z odliko pobarvala ta-glavno, self-contained sobo. In si seveda izbrala barve in koncept. Pa smirklala pa kitala pa strom naredla...Uni so se pa sam cudli. po enem tednu sva se vrnila na jezero in zacela delat v Srcu in z otroci OS Bufuka. Pa je spet priletel en projekt vmes. nasa organizacija je clanica jezerske zveze in v njej je nas sef Miha tut predsednik. In meli so idejo da bi ze za bozic pripravili prireditev Bunyonyi day. Bil je ze marec ko smo se na enem otoku dobli in zaceli pogovorjat. Minil je se en teden da smo se dobli se enkrat in se se malo pogovarjali. Pol je pa naju razpizdlo in sva mi2 zacela govorit in delat. rezultat: velikonocna nedelja, lepo vreme, 2000ljudi v vasi Bufuka, plesi, petje, pigmejci,tv in laptop,tekmovanje v plavanju in kanujih, trznica... No in to je bil 2. projekt ki sva ga uspesno zakljucila in spet so vsi najprej gledali pol pa govorli... Ekipa ki je bila odgovorna za uspeh je stela 13 clanov ,5 nas je blo belih, mi2 pa sefa. Aja med dnevom sem sam skrbel za tekmovanje v kanujih in vmes resil cloveka ki se je utapljal in gledlo me je 2000 folka, lahko si mislite kako je blo pol ... In se zdej je: ja js sm tisti mzungu ki je skoco nt oblecen...Nas lokalni zupnik je itak skoz govoro da naju je bog poslan v nedeljo pa mi je zvecer reko da sem novi kristus...Ja v svojem zivljenju sem bil v cerkvi vsega skup ene 9ur pa 13 minut, doma 13 minut v Afriki 9ur. trikrat sem se ze udelezil mase v nedeljo in zmeraj grem s kitaro pol pa spilam zravn njih ko pojejo. Muzika ma tu zelo preprosto obliko, 3 akordi in vsak komad traja v nedogled. kar me pa privlaci je pa jasno ritem. Zadnjic sem podiral naso stajo za svije in se v nekem trenutku s celo dlanjo dotaknil sveze skopane zemlje in zdelo se mi je da slisim afrisko srce, bobne...No aprila pa sva koncno lahko s polno paro nadaljevala delo na soli. Najin urnik je tak da sva od ponedeljka do petka ob jezeru med vikendom v mestu. Vcasih pride do kakega odstopanja a razumet morte da tu vse malo odstopa. Vsak dan preziviva 3-4ure v razredih P1-p7, popoldan mamo raznorazne delavnice in ure plavanja, zdej uvajamo tabornike, gradimo plavalno ploscad, meli bomo vikend izlete in dela res ne zmanka. Aja se neka, danes je 53 dan odkar ne daham, trave pa je sicer kolkr hoces in kolkr sm vido je ok stane pa , da se vam malo pocedijo sline,cca400 sit za ene 40g. Ja prav ste prebrali. Konc mesca ma sola pocitnice 3 tedne in midva jo mahava v tanzanijo, v krater ngorongoro gledat leve. Tu za junij mama splanirane ze tri vikend izlete tk da ce hoces ti ne more bit dolgcajt. Pir je tu 150 sit. Ok decki dejte kaj cekirat spletno stran,meli smo veliko tezav z internetom in racunalniki, ki pa so skoraj resene, Tut slikice bom poslal sam nimam mejlov ker sem en zvezek pozabil doma na mizi. pa noz. pa daljnogled...
Se o vremenu, marec april maj je dezevna doba in res skor vsak dan enkrat gre dez.
iz kabalea, luka
p.s. obljubim se javim prej kot cez dva mesca...
AFRISKO POROCILO VOL2, cez dva meseca
Podobno kot prejsnjic vas vse pozdravljam sred noci. To je tu edini normalen cajt. Mir. Internet dela. Nile special, pivo. In metulji. Potrudil se bom da vam v naslednjih vrstica povem kaj se je dogajalo pretekle mesece. Priznam da ste dolgo cakali sam jebat ga. V Afriki sem. In ravno ta obcutek nekega navdusenja nad preprostim dejstvom da sem na drugem kontinentu, me zadnje case kar naprej preveva in prav fajn se mam. Za poezijo bo se cajt najprej dejstva. Edirisa je sla skoz zahtevne case. Tezave z internetom, elektriko so naju stale zivcev da ne pravim. POleg tega je blo treba napravit pregled in ocenit delo enega leta. Tezave s prostovoljci pred nama so nama prinesle prazen list, ki pa sma ga dodobra napolnila in se kr nisma nehala. Prav cudim se energiji... V glavnem zdej smo na novi poti in edirisa s septembrom zacenja nov koncept prostovoljenja. Ce koga to zanima da vas ne morim
www.edirisa.org . S prejsnjim porocilom sem koncal aprila. Dejstva:
swiming dock je na vodi in je trenutno najlepsi obyekt na jezeru. Lokalcem ni blo jasno kk to da plava na mestu... skavte furamo ko nori in vsako soboto odpelem skupino,12, otrok na hike, kanu trip, radio, pripravljamo se na regionalni zlet in predvsem taborni ogenj in njihovo petje in ples sta nekaj cisto zlatega. Zmeraj prespimo zunaj v bivaku, v nedeljo pa jih nazenema k masi... V soli mama se vec ur in to dvojnih kar omogoca res dobre delavnice in stvari ki jih naredimo nimamo vec kam dat. Plavanje smo razsirili se na solo blizu na drugi strani jezera, tk da gre v enem tedno skoz najine roke vec kot 400 otrok. Zaceli smo tudi z edirisinim vrtcem, ki ga obiskuje 96 otrok. Mamo ga v cerkvi, ki sma o z Brigito za to tudi opremila, ravno pa sestavljamo tudi igralnico na prostem. Najeli smo tudi nursery teacherco, ki dela z njimi. Pomagajo pa vmesni prostovoljci.Zadeve so se spremenile tudi glede obiskov in vmesnih prostovoljcev. Potem ko sva 4 mesece ob jezeru prezivela sama je zdej tu polna hisa. Naj omenim le 4 slovenske studente medicine(5. letnik), ki so zbrali en kup dnarja in zdravil, prisli sem in v nasi vasi odprli kliniko. Uradno vceraj a vrsto majo od sobote, ko so po 14 dnevnem uvajanju v bolnici v mestu prisli na vas.
...v mojo vas
nikoli ni
zapeljal vlak...
Res se mi zdi da razvijam cuden smisel za humor.
In obilica slovencev pomeni da se z brigito spet pogovarjam v slovenscini.Enkrat vmes sma kr med sabo zacela v anglescini , zato me tut pri pisanju vcasih mal zanese. Konec aprila so se zacele tritedenske pocitnice, ki sem jih izkoristi za dokoncanje prve orienteering karte v Ugandi in po intenzivnih treningih s skavti pripravljam tudi prvo resno tekmo. Nasla pa sva cas tut za turizem Brigita je sla na sse-sse islands, to be exact: banda island. Ta majhen otocek sredi najvecjega jezera v Afriki, Lake Victoria, je v lasti starejsega gospoda Dominica, belca, angleza rojenega v Keniji. Ded ma tam campsite in za 20.000ush(2000sit)/dan mas prenocisce, hrane kok ces, dage kok ces(sam goji in kadi nonstop) visece mreze in bele plaze. Ma tut svoj stempl za pasos-banda kingdom...Pol sva se dobla v glavnem mestu, Kampali in sla skup na tri dnevni safari v Murchinson Falls National park. Prvi dan voznja v udobnem 4wd vanu in murchinson falls- what enourmous power, I understand now how valuable this river is.Od blizu , na meter stojis in gledas miljone kubikov vode kako dere skozi 7 metrov siroko globaco 43 metrov globoko, wow!!!!!!! Zvecer nilski konj pred sotorom. Drugi dan zjutraj 4 urni game drive. Nas kombi je odprl streho in ze smo bli med sloni, bivoli, zirafami, antilopami, nilskimi konji, videli pa smo tut levinjo. Na 3 metre. Kaj podobnega se nisem dozivel. Bil sem vernik in to je bla moja cerkev. Vem da sem sucker for nature but this was so overwhelming that it made something inside me change. I will forever treasure this memory. Popoldan smo sli na boat ferry do slapa od spodaj. Vmes miljoni hipotov, kuscar, nekaj slonov in krokodili. Drugac pa bol dolgcajt. Zvecer spet hipo. Lezim na armafleksu pred sotorom, pa me Brigita vprasa: Luka , a ti jes travo? TRetji dan treking v Budongo forest. Simpanzi. Nismo vidli kerga, a zame je bla gosa drugi highlight , mahagonijev gozd star vec kot 500 let-primal forest, tista neka tema in soncni zarki ki jo rezejo, pa monstruozna drevesa(50m) in najbolj neverjetne zuzelke...
23.maja smo spet zaceli s solo in od takrat je tempo in urnik neusmiljen. Prostega dneva nimava, v mesto hodiva ob ponedeljkih(tokrat izjema) in se vracava nazaj se isti dan. ponavadi greva v mesto pes nazaj pa z matatotom. Moje znanje Rukige(izgovori se luchige) pa je dovoljsno da venomer znova presenecam lokalce. Danes sem recimo opravil delovni sestanek za novo staff bajtico z dvema mozakarjema ki jo bosta za nas zgradila(za 25 nasih jurjev mas tu bajtico ki drzi 50 let . baje...)Vse od nacrta rokov placila smo se zmenli v njihovi sprahi. Stara dva sta se kr rezala, ko pa smo nehali sta vzela v roke orodje zacela trgat. Mamo namrec dogovor ki pravi da je vsak dan zamude vreden 5000ush-ugandan shillings, vpeljan na podlagi preteklih izkusenj ...
Vreme je tako da ga ni. Skoz je isto. Smo v suhi dobi, kar pomeni prah in mraz. Julij in avgust sta najhladnejsa meseca in zvecer je prav bitchy cold. Ajd ne smem pretiravat sam je pa okol 10 stopinj kar je tu zima. Nebo je cez dan oblacno soncno in umazano. Niti Muhavure se ze kakih 14 dni ni vidlo, pa sva jo danes na poti cez hribe v mesto le zagledala skrito med oblaki. Temeljito se pripravljama na vzpon ki traja 10 ur (gor in dol) IN SE GA BOVA LOTILA V BLIZNJI PRIHODNOSTI.
iz ugandskih hribov
luka
afrisko porocilo vol3/spisano pred par dnevi
ZGodba je ze stara.
sedim za racunalnikom v mestu, ura je pol dve zjutraj in internet dela ok. Te dni mamo pocitnice, dva tedna , in dneve prezivljam v mestu , pravzaprav toliko dni skupaj v Kabaleu nisem prezivel od prvega tedna v ugandi, ki sva ga prezivela tu. Kabale town je velika umazana vas in skoz boli nekje al pa pri nas en generator, vcasih tudi pevski zbor, zato me morate razumeti da se mi tozi po jezeru... pol leta v Lord of the rings landscape (lonely planet) te ne pusti ravnodusnega. se posebej ce ves da je blo pred 70 leti res tako, z dzunglo, leopardi, vojnami med pigmejci in plemenom Bakiga, z cudovitimi kocicami iz sib in trave ki so znotraj odkrivale vso iznajdljivost tega plemena ki naj bi prihajalo iz krajev ki jih danes poznamo kot Rwanda. Bakiga so bli zmeraj poljedeljci. kmeti.mocni ko hudic, trmasti in kar je zelo pomembno zmeraj na svoj nacin samostojni. pol ugande se jih boji zaradi teh lastnosti, tut ni blo nic narobe za bakigo da ti je jebal mater ce je klel kar je drugje po ugandi tabu...no ja zdej so stvari drugacne. dreves ni vec, hribi so do koder seze oko natrpani s terasastimi polji, divje zivali so : vidra zaba koza cricek podgana bolha ptici in med njimi kraljevski zerjav. ponos ugande upodobljen tuni na zastavi, ki pa je navaden zajedalec in ropa njive zato ga nasi bakige vztrajno podijo s kamenjem in to uspesno. Delajo zenske , moski posedajo v lokalnem trading centru ,pijejo pir (lokalni, neke vrste kasa) in white stuff (snops) ter tu in tam zakolejo kako bogo kozo da se mal nazrejo. pol se pa spet vsedejo na en konc trave in tam sedijo dokler se ne pripele kak 4wd z potencialnim belim turistom da ga napadejo s svojimi turisticnimi programi. obup. Zenske tu so res nekaj posebnega, no questions asked, just work work work work, from the day they can to the day they die. govorim o ljudeh ob jezeru o preprostih kmetih ki zivijo 10 km od mesta pa mnogi med njimi pridejo mogoce dvakrat eni sploh ne. njiva njive trznica dom...no tem zenskam vse pise v oceh in na obrazih. respect. moski me spravijo v slabo voljo. pa ni vazno kdo se te loti in kako prijazen oziroma hiter je , ko se zacne znova in znova ista zgodba:
bakiga:but you know for me, i have many problems (in verjemite od 100, 70) but i have an idea and i would like you to help me with some money
luka:why should i (tipa nikol prej nisem videl)
bakiga: ah we bakiga we are poor and for you mzungu you are rich
luka: no shit, well it was nice talking to you goodbye...
seveda nacin pristopa variira a resno zmeraj se konca na enak nacin. isto je ko gre za punce, zenske:
bakiga: but for me you know i would like you to get me a girl from those ends, sister friend they would like me
luka:............
bakiga: you take me with you on a plane and you find me wife...
luka:...
najbolj zalostno pa je da oni to vse smrtno resno. v zivljenju bodo uspeli le ce bodo meli veliko denarja. to bodo dobili tako da se bodo
a.) porocili z belko
b.)prepricali mzunguta da da denar za katerega od njihovih cuvenih projektov
hecno je da mejo cisto vsi ampak res cisto vsi prijatelja ali prijateljico iz nemcije, amerike, anglije... pa so se zmeraj \"poor\"...ja glih zbira sredstva, ja sma na vezi, ja cakam nakazilo,..., ja si recem ti kr cakaj. mam se za razgledanega cloveka in se mi je zdelo da nekak stekam afriko preden sem prisel sem. jebemti sej gledam discovery...no zdej vem da nic nisem vedel, in tako tut je. mi ne vemo o njih oni ne o vejo nas. fejst. zame kot evropejca je tu narobe svet, ne recem da mi ni vsec, a vseeno tako drugacen da te je vcasih lahko strah. tut cena czivljenja je tu kok 30 tolarjev, za toliko so nazadnje tu v mestu z maceto nasekali enga bogega crncka ki se je vracal domov in bil oropan. za 30 tolarjev dobis liter mleka. Uganda je mirna drzava. Vsako popoldne pred nocjo se na severu drzave, v strahu pred ugrabitvijo , iz vasi v bliznja mesta odpravi 400.000 otrok in mlajsih ljudi. Spijo vsepovsod in se z svitom odpravijo nazaj v vasi. Po severu drzave ze 19 let pustosi LRA Lord's Resistance Army, uporniki ki so dosedaj ugrabili vec kot 20.000 otrok. majo jih za seks ali jih naucijo ubijati za njih. 500 km od kjer sedim. tu v mestu ponoci ni varno. so ene tri grupe razbojnikov najhujsi med njimi Dragon meri 190 in zmeraj na hrbtu nosi dve maceti. ce te ustavi in mas denar ok. ce ne... ob jezeru ni problema kadarkoli. srecas lahko samo kakega vliteka ki komaj stoji in niti ne zmore predstavljati resne groznje. no uganda nasplosno je at the crossroads. Od diktatorjev (Miton Obote-celi dvakrat, Idi Amin ) je drzavo na zacetku osemdesetih osvobodil vodja takratnih upornikov NRA (National resistance Army), se danes predsednik ,Yoweri Kaguta Museveni. Kjer je je ze dvajset let in zdaj namerava se enkrat kandidirat za predsednika. Marca so volitve in vsi se strinjajo da nebo vecjih tezav a zraven govorijo da bo treba bit previden. Teden dni nazaj so zaprli novinarja opozicijskega casopisa ki je govoril grdo o predsedniku…predvsem pa se vse vrti okoli temeljnega problem te drzave. Korupcije na vseh nivojih. Majo en dober izraz, pravijo da si lacen in da jes, zres denar. Podkupis lahko vse .in pa politika, isti so ko nasi sam da majo na razpolago se vec sredstev , Uganda pa je med drzavami ki se jim odpisuje dolg do Svetovne banke in proracun bolj al manj sestavlja denar drzav donatoric. Velik hec v tej drzavi je tut cel development sistem in tisoci t.i. NGOs ali Non-Government Organisation, ki imajo vsi televizije satelitske mobitele nove 4wd in bele prijatelje…money money money…there’s something wrong with the picture don’t you think? In tako gledano mi tudi edirisa ni vsec a tu sem zraven in vem kaj se dela in vem da je ok. Denarja nimamo za 4wd pa tut ce bi bil bi sel drugam. Mogoce pa se o tem razpisem kdaj drugic,malo sem moral spihat s sebe ugandsko nesnago, na koncu pa moram rect da se ob jezeru res pocutim kot doma . tudi zaradi folka in pozabil sem namrec da vam moram povedat kaj se je dogajalo ta dva meseca.
Ostal sem , se mi zdi nekje .
Nasa mala klinika
Bli so stirje, tri punce en fant, studenti 5. letnika, slovenci. Dva sta ozenjena. Ajd bli so ok a na koncu dveh mesecev so trije ze zgubljali zivce z folkom in predvsem dejstvom da je vse res basic. Prva dva tedna so meli prakso v bolnici v mestu, potem pa smo v Bufuki meli pravo malo kliniko. Svaka cast, dohtarji so prvlekli zdravil in opreme za Vojkotov kombi in delovali kot zelo samostojna in ekipa, kar je blo vredu ker nisva imela casa za ujckanje. Klinika je v mescu in pol sprejela 654 pacientov , temeljna ugotovitev je bla da pijejo premalo vode in da totalno ne razumejo kako telo dela. Blo je nekaj malarije, veliko glavobolov nekaj usekanin , nekaj resnejsih starejsih poskodb , gnilih, najbolj pa je bil zanimiv primer enga starega ki se mu je rana na roki zagnojila in zgledala obupno, no dohtarji so rekli rezali bomo in so mu dali anestezijo, pravzaprav cloveski odmerek ketamina. Starega je zasekalo naprej v napad pol je pa tri ure tripal in haluciniral na postli v kliniki… Stari je vredu in roka se je zacelila. Dohtarji so zdej doma in ce bo vse po nacrtih bo v letu tu se ena ekipa in pol na pol leta in tako naprej dokler nebo to local staff based medical centre. Slovenci mamo baje enega izmed najboljsih sistemov posiljanja studentov v tretji svet… to bi bla klinika na kratko.
Julij je bil prasen in deloven in meli smo rojstni dan in poroko. V soli sva nadaljevala z delavnicami , med vikendi skavti, plavanje zdaj ze resno poteka tut na soli cez zaliv, sreda cetrtek 2-3, bli smo na glasbeno dramskem solskem tekmovanju, spilali fuzbal, zmeri bli med zadnj…zadnji a Stanley (ravnatelj ) pravi da nas zmeri okol prinesejo… Zacelo se je graditi, dve kocici za prostovoljce v novem programu in eno zame oz. prostovoljce ki bodo clani osebja in tu dlje casa. Novi program bo obvezen za vse, 2 tedna 150eur, zivis pri familiji gres na njivo, jes z njimi, malo spoznavas delo v soli in mas se 3dnevni canu lake safari included . pol se odlocis a ostanes tam , a bi rad v staff al pa je blo just fajn in gres .Cisto tako, bajtico z delom in materialom si zgradis za 100eur. Poleg tega pa smo Mihovi zeni pripravili presenecenje in v 10 dneh prenovili celo Srce in iz zgornje hise naredili dom za njo Miho in malo Enyo (Enyanja-jezero), v tem casu sva z brigito skoraj cel mesec zivela v sotoru kar je blo po svoje tut fajn. Sotor je bil zakon, iglu visok 190cm.. No vmes tut moj rojstni dan. Najprej presenecenje na predvecer z obrazlozilom da podgane ne bodo cakale , prava cokolodna torta iz mestne pekarne… sobota je potekala delovno do 4ih ko sem odlozil kramp in se lotil golaza. Po stirih urah in 5 pirih sem na mizo primesel 30litrsko prasico ki bi mi jo zavidal tut Siso. Povabil sem bufucane prislo je okol 40 ljudi, dobil pa sem res lepo darilo, sliko mene na kanuju s kitaro in klobukom…pol smo pa peli in jedli in pili in jedli in golaz smo jedli se dva dni…No pol je bla tu poroka 24.v ponedeljek se je najprej kuhalo kosilo za celo solo, popoldne je prisla nazaj Pamela, zvecer pa zabava za Bufuko, juhuhu…
Kot ste lahko opazili je bla tu ta dva meseca kr guzva. Prve 4 mesece sva bla z Brigito tu sama in se cello med sabo pogovarjala v anglescini te dni so bli tu zdravniki pa ena Vlasta in Matevz, pa ena Nina, pa skupina slovencev za edirisino potovanje med njimi tudi Mihova starsa in starsa ene od zdravnic. Polno nasih in se nekaj tujih, prijazna nemska irka profesorica jezikov ALmuth, z nami je bla tri tedne in je res obvladala, izjava za memoare: “anyone who is working with P1 should be given a medal… Erhardt, fant od fare, avstrijec 30 let , na poti po afriki z 13 mesecev, ustavil se je v Edirisi ravno ko so bili tu zdravniki in po nakljucju je tut on medicinski brat. Izkazalo se je da ma veliko izkusenj in z zdravniki so zelo dobro sodelovali. Skoz si je zelel enga resnega abscesa, da bi malo rezali in se skoz tut zajebaval na ta nacin najboljsa pa je bla tale njegova, meli so pacientko , bico ki jo je vse bolelo in je ena od zdravnic vprasala Erhardta kaj bi svetoval, on zajebantsko: “maybe some aerobics?” POtem je bil tu enodnevni obiskovalec Alberto , poljski italjan , prav tako popotnik. Prav smesno kako si vcasih zapomnis ljudi ki so bli s tabo par ur, pa pustijo vtis. Povedal nam je kako je na jugu Rwande sel pogledat solo, kjer so vsi razredi se danes v opozorilo in spomin, polni trupel iz leta 94, razsekanih z maceto, posutih z apnom. 1800 trupel.
No in nekje v tem casu, koncem julija sem se tudi dokoncno odlocil ostati. Zakaj? Zarad otrok. Po razmisleku je to najbolj posten odgovor ki ga lahko dam.
Sledil je pravi gorski podvig . Vulkan Muhavura, 4127m. 5ur gor 3 ure dol, drug planet . Na vrhu je meja z Rwando in majhno kratersko jezero.Nepozabno. Na poti gor se mi je zdelo da slisim bobne, kot takrat ko sem slatal zemljo, kot takrat sred noci sred jezera v kanuju, kot se kdaj ko sem tu zacutil pravo divjino. Primal call. First emotion. Last thought: “I’m back in my jugle, back in my cell, where without a doubt I am what I am all about.”H. Rollins.Kdaj drugic kaka slika…
Po planinarjenju nas je cakal regijski taborniski mnogoboj- Makanga, ki je trajal 3dni. Peljal sem en vod punc in en vod fantov, po treh dneh so punce osvojile 2. fantje 5. mesto. Nezaslisan uspeh v zgodovini Bufuske osnovne sole. Nismo bli zadnji. Bli smo tut edini ki so prisli na prizorisce, golf igrisce na hribu na robu mesta, pes z vso opremo za mini tabor. In sli v nedeljo ob 5ih tut pes nazaj…In ze smo sredi avgusta. Sola se je blizala pocitnicam, z Brigito sva se se zadnjic skupaj odpeljala v glavno mesto kampala prezivela se en relaxing vikend v Entebbah in se v ponedeljek 22.avgusta zjutraj ob sedmih poslovila. Js nazaj kot pred 6 meseci na avtobusi in na zahod. Podobno kot na poti sem ko sem v soboto lovil pisarno british airways in ves svicen po 7 urah voznje in 20 minutah hitre hoje v hrib ob 12 20 koncno prisel not 10 min pred zapiranjem . hvalabogu vse uredil. No na poti nazaj v hribe me je cakal se postanek v Mestu Mbarari kjer je regijski imigracijski urad in podaljsanje vize. Tja sem prisel ob 20 do 5ih in brez upanja potrkal na vrata. Come in. Vse sem postimal, mozakar je bil zelo vredu in se me je spomnil od zadnjic. V Kampali bi placal in odgovarjal na blesava vprasanja. Na meji z Rwando ali Kongom (kar je tu 30 km) bi isto placal ali moral podkupiti, tu je blo zastonj ze dvakrat in ko sem mu vse razlozil je samo rekel da mi lahko da najvec za 3 naj pa le se pridem novembra ga pozdravit. Ob 5 cez 5 sem se v soncu sprehajal po Mbarari in tezki kamni so se mi odvalili od srca. Zelo dobre volje sem tako prispel nazaj v ugandske hribe. Solo smo zakljucili in priceli z 2tedenskimi pocitnicami, v ponedeljek se zacne 3rd therm. Med pocitnicami smo edirisovci snemali zadnje kadre , delali muziko, animacije za film ki je koncan in je danes odpotoval v glavno mesto Kampalo, na filmski festival. Naslov je The Bakiga \\ or how we throw away our culture, glavni igralec in govorec je staresina tega plemena omugurusi ( zelo spostovana oseba) Festo Karwemera. Star je 80 let in se vozi z biciklom, ma oddaje na radiu, pise slovarje… V petek sibam na jezero , te dni razmisljam kako to da sem kr v mestu, da nekak nocem na jezero. Razlog se mi zdi je da Brigite ni vec in dejansko bo drugace.6 mesecev sva prezivela skup 24\\7 in se ne poskodovala. Kregala, to je druga zgodba , Brigita bi rekla da bi se mogla se vec. No lepo jo mejte in pazite na razstavo ker fotke so killer. Ne morem tut mimo vseh novih mladih atanov in mamic v prvi vrsti Zoye in Cokanovih, ki mi je resresres polepsala dan. IN ce ze pozdravljam
naj kdorkoli prenese pozdrave in povabilo k branju vsem ostalim orientacistom, najsibodi kolesarjem ali pesadiji.
Dovolj bo , tokrat sem bil dolg, ura je ze skoraj dan.
danes se steje dan 199.
Iz ugandskih hribov
luka
